Natova letala nad Estonijo prestregla ruske lovce

Tri ruska vojaška letala MiG-31 so vdrla v estonski zračni prostor in tam ostala 12 minut, so sporočili iz Nata in estonskega zunanjega ministrstva, ki je incident označilo nedopustno kršitev.

Po poročanju estonske javne televizije ETV so trije ruski lovci MIG-31 v petek zjutraj brez dovoljenja vstopili v estonski zračni prostor.

To naj bi se zgodilo nad Finskim zalivom v bližini otoka Vaindloo. Lovci so na območju ostali skoraj 12 minut.

Nato se je nemudoma odzval. Dve italijanski letali zavezništva sta prestregli ruske lovce.

Estonski premier Kristen Michal je pozneje dejal, da se je njegova vlada "odločila zaprositi za posvetovanja po 4. členu Natove pogodbe".

"Letala so imela izključene transponderje. V času kršitve letala niso imela dvosmerne radijske komunikacije z estonsko službo za nadzor zračnega prometa," je poročala ETV.

Estonsko ministrstvo za zunanje zadeve je zato danes na pogovor poklicalo začasnega odpravnika poslov ruskega veleposlaništva v Estoniji in mu izročilo noto.

"Rusija je letos že štirikrat kršila estonsko zračno mejo, kar je že samo po sebi nesprejemljivo, današnja kršitev, ko so v naš zračni prostor vstopili trije lovci, pa je brez primere brutalna," je dejal zunanji minister Margus Tsahkna.

"Na vedno pogostejše preizkušanje meja in agresivnost Rusije je treba odgovoriti s hitro krepitvijo političnega in gospodarskega pritiska," je pozval Tsahkna.

Tiskovna predstavnica Nata Allison Hart je dejala, da je vojaško zavezništvo "takoj odgovorilo in prestreglo ruska letala" ter to označila kot "še en primer neodgovornega ruskega ravnanja in sposobnosti Nata, da se odzove". Dodatnih podrobnosti ni navedla.

Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sta ruske lovce prestregli dve italijanski letali F-35, ki sta vzleteli iz baze Amari v Estoniji.

Ruska vojska incidenta še ni komentirala.

Obsodbe iz Bruslja

Estonija je po Poljski in Romuniji tretja članica Nata, ki je v zadnjih dneh poročala o domnevni kršitvi zračnega prostora z ruskimi letali in brezpilotniki.

Kršitev zračnega prostora sta obsodili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas.

"Evropa stoji ob strani Estoniji v zvezi z najnovejšim kršenjem našega zračnega prostora s strani Rusije. Na vsako provokacijo se bomo odzvali odločno. (...) S povečanjem groženj se bo povečal tudi naš pritisk. Pozivam voditelje EU, naj čim prej odobrijo naš 19. paket sankcij," je na omrežju X zapisala von der Leyen.

Kallas je medtem kršitev zračnega prostora označila za izredno nevarno provokacijo. "To je že tretja takšna kršitev zračnega prostora EU v zadnjih dneh, ki še dodatno zaostruje napetosti v regiji. EU je v polni solidarnosti z Estonijo. (...) Putin preizkuša odločnost Zahoda. Ne smemo pokazati šibkosti," je še zapisala na omrežju X.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je incident označil za nesprejemljivo provokacijo, ki potrjuje potrebo po krepitvi evropskega sodelovanja na področju obrambe in pritiska na Rusijo. Dodal je, da bodo 1. oktobra na neformalnem zasedanju voditeljev EU razpravljali o kolektivnem odzivu na ruska dejanja. ž

Kršitev zračnega prostora sta obsodila še švedski premier Ulf Kristersson in nemški zunanji minister Johann Wadephul. Slednji je Estoniji zagotovil polno solidarnost Nemčije in dodal, da je Nato s prestrezanjem ruskih letal dokazal, da je vedno pripravljen na obrambo.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha pa je incident označil za neposredno grožnjo transatlantski varnosti. "Dokler ne bo dobila močnega odgovora, bo Moskva le še bolj arogantna in agresivna. Čas je, da se konča Putinov občutek nekaznovanosti," je dodal.

Naraščanje napetosti

Do kršitve estonskega zračnega prostora prihaja v času vse večjih napetosti na vzhodnem krilu Nata. Prejšnji teden je namreč Poljska poročala o vdoru več ruskih dronov v njen zračni prostor.

Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila najmanj tri ruske drone, premier Donald Tusk pa je dejal, da so zabeležili 19 dronov, ki so vstopili v poljski zračni prostor.

Rusija vztraja, da incident ni bil nameren. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da "ni bilo načrtov" za napad na objekte na poljskih tleh, poroča BBC.

Predstavniki Belorusije, tesne ruske zaveznice, so dejali, da so droni, ki so vstopili v poljski zračni prostor, tja zašli po nesreči, potem ko so bile njihove navigacijske naprave motene.

Nekaj dni pozneje je romunsko obrambno ministrstvo sporočilo, da je zaznalo ruski dron, v času, ko sta dva romunska lovca F-16 nadzirala romunsko-ukrajinsko mejo. Ministrstvo je dodalo, da je dron pozneje izginil z radarja.

Ruski veleposlanik v Romuniji Vladimir Lipajev, ki ga je romunsko zunanje ministrstvo zaradi vdora drona v romunski zračni prostor poklicalo na pogovor, je sporočil, da vsa dejstva kažejo, da je šlo za namerno provokacijo režima v Kijevu.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Slovenija je lepše delala z biseri kot Hrvaška